Kancler Stocker je izrazil nasprotovanje zvišanju zakonske upokojitvene starosti in poudaril, da je prednostna naloga povečanje gospodarske uspešnosti, ne pa starost upokojitve. Potrdil je tudi zavezanost Avstrije nevtralnosti. Razkril je, da naj bi pokojninska reforma prinesla dve milijardi evrov letno. Prav tako je omenil željo po obrambnem proračunu in potrebi po močni vojski.

Nemčijo pretresa burna razprava o pokojninski reformi in podaljšanju delovne dobe. Medtem ko ministrski predsednik Severnega Porenja-Vestfalije, Hendrik Wüst (CDU), predlaga veliko pokojninsko reformo in daljšo delovno dobo s pomočjo davčnih spodbud, je Mario Voigt (CDU), ministrski predsednik Turingije, odločno proti dvigu upokojitvene starosti. Voigt, ki nasprotuje tudi svoji strankarski kolegici in gospodarski ministrici Katherini Reiche, opozarja na "nove obremenilne razprave" in meni, da kasnejši vstop v pokoj ni upravičen ter je "nerealističen in nepravičen". Reiche sicer vztraja pri zahtevi po daljšem in večjem delu Nemcev.

Ricardo Gallardo, guverner San Luis Potosíja, je predstavil pobudo za uvedbo pravičnega pokojninskega sistema za občinske policiste. Ta zgodovinska reforma bi zajela elemente vseh 59 občinah zvezne države in si prizadeva zagotoviti brezhiben in pošten sistem pokojnin.

Romunska vlada naj bi napovedala obsežno pokojninsko reformo, ki je ne morejo več odlagati kljub gospodarskim težavam. Ilie Bolojan, romunski premier, je sporočil, da je pripravljen zakon o pokojninah sodnikov in tožilcev. Predlog zakona med drugim predvideva dvig upokojitvene starosti in omejitev višine pokojnine, ki ne sme presegati aktivnega dohodka sodnika ali tožilca.

V Nemčiji se je razplamtela razprava o morebitnem dvigu upokojitvene starosti na 70 let, ki jo je sprožila ministrica za gospodarstvo Katherina Reiche (CDU). Medtem ko AfD to označuje kot "socialno-politično bankrotno izjavo", je podkancler in finančni minister Lars Klingbeil (SPD) ostro kritiziral predlog Reichejeve.

Predsednik FDP Christian Dürr je podprl nemško gospodarsko ministrico Katherino Reiche (CDU), ki je kritizirana zaradi predloga o daljši življenjski delovni dobi. Dürr je ob tej priložnosti ponovno poudaril svojo zahtevo po pokojnini, vezani na delnice.

Mlada unija (JU) v Nemčiji, pod vodstvom Johannesa Winkla, je zavrnila predlog "Boomer-Soli" – solidarity za starejše generacije – in ga označila za zablodo. JU je izrazila zaskrbljenost glede prihodnosti pokojninskega sistema v Nemčiji, še posebej glede na neenakost med generacijami. Predlagajo konec upokojevanja pri 63 letih, da bi preprečili nadaljnje obremenitve mlajše generacije zaradi pokojninskih stroškov.

Pred prihajajočim dvigom starosti za državno pokojnino na 66 let so Britanci pozvani, naj preverijo svoje finance, vključno s pokojninami, hipotekami in socialnimi prejemki. Pojavljajo se tudi pomisleki glede prihodnosti t.i. trojnega zaklepa za izračun pokojnin, saj se ministrstvo za delo in pokojnine (DWP) boji, da si ne bo moglo privoščiti naraščajočih stroškov. Poleg tega laburistična stranka pripravlja radikalno reformo, ki bi lahko delavcem omogočila dostop do pokojninskih prihrankov v kateri koli starosti, kar bi pomenilo veliko spremembo v britanskem pokojninskem sistemu.

Strokovnjaki so opozorili na morebitno povišanje starostne upokojitvene meje na 74 let v prihodnjih desetletjih, v primeru ohranitve obljube o trojnem zaklepanju. Prav tako so izdali opozorilo o morebitnih negativnih posledicah večjih sprememb trojnega zaklepanja na upokojence, saj ta politika postaja vse večje breme za DWP, kljub nedavnemu povišanju pokojnin za 4,1 % aprila.

Romunski predsednik Nicușor Dan je v ponedeljek podpisal zakon o zasebnih pokojninah, potem ko je parlament besedilo uskladil z odločitvijo ustavnega sodišča. Novi zakon vzpostavlja pravni okvir za avtorizacijo, organizacijo, delovanje, nadzor in kontrolo ponudnikov ter skladov za izplačilo zasebnih pokojnin. Ključna novost, ki izhaja iz predhodnih zakonodajnih postopkov, vključuje možnost, da onkološki bolniki prejmejo celoten privarčevani znesek iz drugega in tretjega pokojninskega stebra v enkratnem znesku. Sprejetje zakona sledi daljšemu obdobju političnih in pravnih razprav o načinu izplačevanja sredstev. Prvotna različica zakona, ki jo je parlament sprejel sredi oktobra, je naletela na kritike opozicije in bila predmet ustavne presoje. Po ugotovljenih neskladjih je zakonodajalec pripravil popravke, ki so omogočili končno uveljavitev predpisa. Zakon določa tudi pravila za obročno izplačevanje pokojnin za ostale kategorije upravičencev, s čimer se ureja področje, ki je bilo v preteklosti deležno številnih kritik zaradi nejasnosti.

Nemška ministrica za gospodarstvo Katherina Reiche se sooča z vse več kritikami zaradi svojega predloga za podaljšanje delovne dobe, ki se ga je oprijelo ime "Renten-Vorstoß". Kritike prihajajo ne le od koalicijskih partnerjev, Zelenih in Levice, ampak tudi znotraj lastne stranke CDU, kjer je eden od politikov predlog označil za "napačno zasedbo". Ameriški novinar je v odzivu na predlog kritiziral "strahopetnost v politiki". Medtem ko so gospodarske organizacije predlog pohvalile, je vodja CDU Friedrich Merz ministrico menda pustil "na cedilu", kar nakazuje na notranje nesoglasje. Nekateri mediji so kritike označili za "ideološke fraze" in izrazili zaskrbljenost zaradi "večjega fušanja", medtem ko drugi poudarjajo pomen povečanja produktivnosti namesto daljšega delovnega časa.

Predstavniki nemškega gospodarstva, vključno z generalnim direktorjem Siemensa Rolandom Buschem, izvršnim direktorjem Deutsche Bank Christianom Sewingom in Friedrichom Merzom, so se srečali z nemškim kanclerjem, da bi predstavili pobudo "Made for Germany", ki združuje 61 podjetij. Cilj pobude je krepitev nemškega gospodarstva. Sočasno je izvršni direktor Deutsche Börse, Theodor Weimer, pozval k večjemu vključevanju zasebnega kapitala v pokojninski sistem, kar bi lahko bil ključen vzvod za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti nemških pokojnin.

Združeno kraljestvo razmišlja o spremembi državnega pokojninskega sistema, ki bi lahko prinesla slabe novice za milijone ljudi. Predlagana poteza bi lahko sledila pristopu Danske, kar pomeni pomembno prilagoditev obstoječega sistema.

Pritožbeno sodišče v Bukarešti je preložilo odločanje o zahtevah za razveljavitev imenovanja dveh ustavnih sodnikov, Daciana Dragoșa in Mihaija Busuioca, na 16. januar 2026. Tožbo je vložila odvetnica in članica stranke AUR Silvia Uscov, ki trdi, da omenjena sodnika ne izpolnjujeta pogojev za opravljanje funkcije. Sodišče je kljub nasprotovanju vpletenih sodnikov začelo vsebinsko obravnavo primera, vendar je končno odločitev časovno uskladilo z drugim ključnim dogodkom. Izbira datuma 16. januar je strateško pomembna, saj bo romunsko ustavno sodišče (CCR) prav na ta dan ponovno obravnavalo vprašanje ustavnosti reforme poklicnih pokojnin sodnikov. Ta časovna koincidenca vzbuja vprašanja o morebitnih pritiskih na ustavne sodnike v trenutku, ko odločajo o lastnih materialnih pravicah. Reforma pokojnin v Romuniji ostaja eno najbolj spornih političnih vprašanj, saj vlada poskuša omejiti visoke izplačila, ki so jih bili deležni upokojeni pravosodni funkcionarji.

Novi koalicijski sporazum med CDU/CSU in SPD v Nemčiji predvideva reformo t.i. 'materinske pokojnine'. Ta razširitev ukrepa ni enotno sprejeta, saj visoki stroški povzročajo precejšnje kritike. Članki razlagajo, kaj ta sprememba konkretno pomeni in katere prednosti prinaša.

Nemški socialni sklad VdK se je izrekel proti predlogu obdavčitve generacije 'babyboom' za financiranje pokojninskega sistema. Predsednica VdK, Verena Bentele, je poudarila, da je namesto tega potrebna prerazporeditev bogastva, kjer bi morali superbogati pravično prispevati. VdK predlaga uvedbo davka na premoženje in dediščine kot nov vir financiranja pokojninskega sistema, kar bi po njihovem mnenju zagotovilo večjo stabilnost in pravičnost.

Milijoni upokojencev v Združenem kraljestvu so bili opozorjeni na morebitno spremembo 'trojne ključavnice' državne pokojnine. Vsako gospodinjstvo v Združenem kraljestvu, staro 66 let ali več, je upravičeno do državne pokojnine. Vzporedno s tem so se pojavila opozorila pred spremembami pokojninskega sistema za zgodnje upokojevanje, zlasti za uradnike s posebnimi službenimi čini, saj bi te spremembe lahko negativno vplivale na upravo zaporniške službe. Napovedujejo se tudi večje spremembe glede državne pokojnine, saj ljudje, rojeni po določenem datumu, ne bodo prejeli pokojnine do 67. leta. Hkrati obstajajo možnosti za dodatna denarna sredstva za nekatere starejše osebe, rojene pred določenimi datumi, ki so upravičene do osnovne državne pokojnine.

V Franciji je bil objavljen odlok, ki omogoča dostop do progresivnega upokojevanja že pri 60 letih, namesto dosedanjih 62 let. Ta ključen ukrep, namenjen spodbujanju zaposlovanja starejših delavcev, je bil objavljen v Uradnem listu 23. julija 2025. Uveljavil se bo 1. septembra in bo veljal za vse režime, vključno z javnim sektorjem, kmeti in svobodnimi poklici.

Britansko ministrstvo za delo in pokojnine (DWP) je izdalo smernice za približno 1,4 milijona prejemnikov pokojnin, ki načrtujejo dopust, zlasti izven Združenega kraljestva. Pravila so pomembna, saj lahko neupoštevanje teh smernic privede do kazni. Gre za pomembno obvestilo za vse, ki prejemajo tovrstne ugodnosti in se pripravljajo na potovanje, da se izognejo morebitnim zapletom.

Institut der deutschen Wirtschaft (IW), ki je blizu delodajalcem, je predlagal poenostavitev dobe prejemanja nadomestila za brezposelnost, kar bi pomenilo, da bi imeli starejši brezposelni krajši čas prejemanja nadomestila. To bi prineslo prihranek v višini dveh milijard evrov. Trenutno Zvezna agencija za delo namenja znatna sredstva starejšim brezposelnim, ki nadomestilo prejemajo dlje kot dvanajst mesecev. Poenotena ureditev za vse starostne skupine bi po študiji IW letno prihranila okoli dve milijardi evrov.